Današnje AI rešitve večinoma temeljijo na zbiranju in obdelavi velikih količin podatkov z interneta ter na verjetnostnem oblikovanju odgovorov glede na najpogostejše zaznane informacije. To pomeni, da so rezultati lahko hitri in uporabni, ne pa vedno tudi povsem točni. Če so izvorne informacije netočne ali zavajajoče, so lahko netočni tudi AI odgovori, kar je pomembno tudi pri razumevanju trgov plemenitih kovin.

Umetna inteligenca ni le tehnološka zgodba, ampak tudi makroekonomska. Njeni učinki se bodo lahko razlikovali med panogami in gospodarskimi sektorji, zato je smiselno pričakovati, da bo vplivala tudi na trg plemenitih kovin. Po nekaterih ocenah bi moral biti neto učinek umetne inteligence za cene plemenitih kovin, zlasti za zlato in srebro, podporen.

Razlog je preprost: večji tehnološki premiki se redko odvijajo gladko. Spremljajo jih prilagoditve, motnje, nejasnosti in pogosto tudi močni odzivi ekonomskih politik. Takšno okolje je praviloma naklonjeno sredstvom, ki prispevajo k razpršitvi tveganja v portfelju. Med takšna sredstva sodijo prav plemenite kovine.

Eden od možnih scenarijev je, da bi uvedba umetne inteligence najprej povzročila bolj disruptivno fazo, z izrinjanjem dela zaposlenih, šoki na trgu dela, mehkejšim povpraševanjem, deflacijskimi pritiski in večjim pritiskom na prezadolžene sektorje.

V takšnem okolju bi centralne banke verjetno odgovorile z nižjimi obrestnimi merami, dodatno likvidnostjo in širjenjem bilanc stanja. To bi omejevalo rast realnih obrestnih mer in bilo podporno za zlato in srebro, dodatni gospodarski in družbeni pritisk pa bi lahko zanimanje za takšna sredstva še okrepil.

Če bi svetovno gospodarstvo začetno fazo uspešno absorbiralo, bi lahko sledilo obdobje višje produktivnosti, večjih dobičkov podjetij, rasti realnega BDP in umirjene inflacije. To bi lahko pomenilo višje realne donose in manj ugodno okolje za plemenite kovine.

Vendar bi bilo veliko odvisno od ukrepov v prvi fazi. Če bi centralne banke in vlade močno posegle v gospodarstvo, bi lahko realne obrestne mere ostale omejene tudi ob močnejši rasti produktivnosti. K temu dodatno prispevajo visoka zadolženost, starajoče se prebivalstvo in občutljivost finančnih sistemov na višje obrestne mere.

Čeprav je umetna inteligenca v osnovi opisana kot pretežno deflacijska sila, lahko kratkoročno in srednjeročno prispeva tudi k inflacijskim pritiskom. Glavni razlog je energija. Umetna inteligenca je izjemno energetsko intenzivna. Širitev podatkovnih centrov v ZDA obremenjuje elektroenergetska omrežja, nekatere projekcije pa kažejo, da bi potreba podatkovnih centrov po električni energiji zaradi umetne inteligence lahko dosegla raven manjših držav.

Povečanje stroškov elektrike in zemeljskega plina lahko zato vsaj kratkoročno izniči del deflacijskega vpliva AI. To bi lahko ciklično podprlo tako zlato kot srebro, zlasti če bi energetski cenovni pritiski v začetni fazi širjenja umetne inteligence presegli koristi višje produktivnosti.

Za razvoj umetne inteligence so potrebni veliki podatkovni centri, energetski sistemi in visoko zmogljivi čipi. Med plemenitimi kovinami pri tem najbolj izstopa srebro, saj je zaradi odlične prevodnosti pomemben del električne in elektronske infrastrukture, na kateri temelji širitev AI.
Tudi zlato bi lahko imelo določeno korist, vendar precej manjšo, saj se uporablja predvsem v visoko zanesljivih konektorjih in napredni elektroniki.

Dolgoročni trend pri srebru ostaja izrazit. Njegova uporaba v električnih in elektronskih izdelkih je med letoma 1977 in 2023 rasla po povprečni letni stopnji 2,3 odstotka, CPM Group pa za obdobje 2023–2033 napoveduje 3,9-odstotno letno rast. To pomeni približno 70-odstotno povečanje letne uporabe srebra v elektroniki v desetih letih.

Če se bodo vplivi umetne inteligence na gospodarstvo odrazili v nižjih obrestnih merah in rahljanju monetarne politike, bi to lahko dodatno vplivalo tudi na zaupanje v glavne valute in centralne banke. Ker so številna gospodarstva po svetu močno zadolžena, imajo monetarne oblasti malo interesa za dolgotrajno visoke realne obrestne mere. Zato bi lahko bile prisiljene v popuščanje politike, da bi omejile pritisk, ki bi ga deflacijski vpliv umetne inteligence sicer povzročil na realne donose.

Takšna dejanja lahko dodatno podprejo naložbeno zgodbo zlata kot zaščite pred razvrednotenjem valut. Seveda pa je obseg tega učinka odvisen od razsežnosti monetarnega rahljanja in širše fiskalne discipline.

Finančni trgi so trenutno negotovi glede gospodarskih posledic umetne inteligence in glede tega, kako hitro se bodo podjetjem povrnile visoke naložbe v AI. Ta negotovost povečuje volatilnost na trgih, delniški trgi pa ob vprašanjih glede vrednotenj nekaterih tehnoloških podjetij delujejo precej krhko.

Po tej oceni bo umetna inteligenca v različnih fazah verjetno še naprej podpirala plemenite kovine, zlasti zlato in srebro. Začetna faza z deflacijskimi pritiski in rahljanjem politik bi bila zanje verjetno podporna, kasnejša faza višje produktivnosti pa bi lahko prinesla nekaj pritiska, ki pa bi ga lahko visoka zadolženost in strukturne omejitve omejile.

Povedano preprosto: umetna inteligenca ne vpliva le na tehnološki sektor, temveč tudi na širše makroekonomsko okolje, v katerem vlagatelji presojajo vlogo plemenitih kovin.

Skupaj lahko pregledamo vašo situacijo in pripravimo jasen okvir za nakup investicijskega zlata (izbira oblike, postopnost, hramba in izstopni scenarij).