17.05. 2023
Združuje spoštovanje umetnosti, zgodovine, geografije in ekonomije, vse to pa
je utelešeno v kovancih iz plemenitih kovin, ki si jih lahko tudi fizično
lastimo. Najstarejše zbirke kovancev obstajajo odkar so kovance začeli
uporabljati kot premoženje in so sestavljene iz zlatih in srebrnih kovancev, ki
so simbolizirali bogastvo.
Zbiranje kovancev zaradi njihove umetniške ali
zgodovinske vrednosti najverjetneje izvira iz srednjeveških in rimskih časov, s
čimer se je rodila znanost numizmatike. Zbiratelji kovancev preučujejo številne
lastnosti kovancev kot je sestava kovanca, nominalna vrednost, naklada in stanje
kovanca. Ti dejavniki lahko vplivajo na končno vrednost kovanca.
Za začetnike je lahko nakup redkih kovancev tvegana
odločitev, zato je potrebno širše znanje numizmatike.
V nadaljevanju so predstavljene štiri
glavne lastnosti kovancev, s katerimi se srečujejo zbiratelji kovancev:
1. Sestava
Sestava predstavlja
kovino, iz katere je kovanec dejansko narejen, in njeno čistost. Najbolj
cenjene kovine v zbirateljskih kovancih so čistine:
- 99,99 % zlato (oziroma
999,9/1000)
- 99,99 % srebro
- 99,95 % platina
Eden najbolj
priljubljenih zlatih kovancev na svetu, kovanec American Gold Eagle, je
sestavljen iz le 91,67 % zlata, vendar je kljub temu visoko cenjen, saj vsebuje
1 unčo zlata.
2. Nominalna vrednost
Nominalna
vrednost zlatnika običajno ni tako pomembna kot numizmatična vrednost ali
vrednost vsebovanih plemenitih kovin. Ob nakupu srebrnih kovancev plačate za
srebro in ne za nominalno vrednost kovanca. Enako velja ob njihovi prodaji. Ko
boste postali bolj ambiciozni pri zbiranju redkih kovancev, bo tudi
numizmatična vrednost močneje odsevala dragocenost kovanca.
3. Naklada
Naklada
predstavlja število kovancev, ki jih je kovnica izdelala v določenem letu, kar
vpliva na dostopnost kovancev v prihodnosti. Vendar ni nujno, da bo kovanec z
nizko naklado v prihodnosti dragocenejši, kljub temu, da bi si zbiratelji to
želeli. Zlati kovanec kanadske kraljeve kovnice iz leta 2016, na primer,
verjetno še ne bo dosegel večje dodatne vrednosti, medtem ko ima zlati kovanec
Krugerrand iz leta 1967 (prvi zlati kovanec, prodan vlagateljem) zaradi svoje
edinstvene zgodovine tudi visoko ceno.
4. Stanje kovanca
Stanje
kovanca je ključen dejavnik pri določanju njegove numizmatične vrednosti.
Kovanec v odličnem stanju, ki ni bil nikoli uporabljen, je običajno vrednejši
od kovanca, ki je že bil v uporabi ali je poškodovan. V numizmatiki uporabljajo
določene standarde za ocenjevanje stanja kovancev, kar vpliva na njihovo
vrednost.
Zbiranje
kovancev je lahko pametna naložba, zato je pomembno, da se zavedate vrednosti
kovancev, ki jih kupujete in zbirate.
-> KLIKNITE TUKAJ ZA OGLED AKTUALNE PONUDBE. <-
Ali stopite v kontakt z nami. KLIKNITE TU.
€
